oče

See also: oce and ocê

Serbo-Croatian

Noun

oče

  1. vocative singular of otac

Slovene

Etymology

From Proto-Slavic *otьcь, from Proto-Indo-European *átta.

Pronunciation
  • IPA(key): /ˈɔ̀ːtʃɛ/
  • Tonal orthography: óče

Noun

ôče m anim (genitive očéta, nominative plural očétje or očéti)

  1. father (male parent)

Declension
declension of ôče
singular (ednina) dual (dvojina) plural (množina)
nominative (imenovalnik) ôče očéta očétje / očéti
genitive (rodilnik) očéta očétov očétov
dative (dajalnik) očétu očétoma očétom
accusative (tožilnik) očéta očéta očéte
locative (mestnik) očétu očétih očétih
instrumental (orodnik) očétom očétoma očéti

Further reading
  • “oče”, in Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2019
This article is issued from Wiktionary. The text is licensed under Creative Commons - Attribution - Sharealike. Additional terms may apply for the media files.